PROŠNJI DNEVI (LATINSKO DIES ROGATIONES) ALI KRIŽEVI DNEVI
so nastali v mestu Vienne v južni Franciji, ki so ga v 2. polovici 5. stoletja prizadele razne nesreče. Zato da bi škof sv. Mamert dal vernikom tolažbo in pogum je pred vnebohodom uvedel tri spravne dni. Ob njih naj bi verniki opravljali dela pokore in ljubezni ter v javnih prošnjih obhodih prosili božjega usmiljenja in blagoslova. Iz južne Francije se je to pobožno opravilo kmalu razširilo v druge dežele. V Rimu so tri prošnje dneve sprejeli za časa papeža Leona III. (795–816)
Na drugi prošnji dan smo se verniki iz župnije Martjanci in župnije Bogojina zbrali ob kapeli sv. Trojice v Tešanovci kjer smo molili za blagoslov vsega človeškega dela in učenja.
Najprej je bila procesija in nato sveta maša. Pri procesiji so sodelovali župljani iz župnije Martjanci in Bogojina z nošenjem bandera. Procesijo in mašo so s svojim petjem bogatili pevci iz župnije Martjanci.
Naj naše prošnje in molitve usliši Vsemogočni Bog.
