Utrinek kulturne prireditve v župniji
Utrinek kulturne prireditve v župniji
Prešernov dan!
Minulo nedeljo smo se v Župniji Bogojina po maši z lepo kulturno prireditvijo spomnili tudi Prešernovega dne. Slovesnost je pripravila študentka Ajda Barbarič. Sodelovali pa so animatorji in ženska pevska skupina "Talita".
Kulturno bogat program:
K Komú narpred veselo
zdravljico, bratje! čmo zapét'!
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinov sloveče matere!
Pesem: Himna
U Ustvaril je Bog Človeka, in bil je to največji kulturni dan, ker nas je naredil po podobi svoje dobrote. In človek je delal, govoril, se učil in začel je ustvarjati.
In človek je svoje dosežke poimenoval kultura. Ta ni obstajala brez človeka in on je bil brez nje prazen.
Kakor je gojil kulture na poljih za hrano in preživetje, tako je svoje srce polnil s kulturo jezika, kulturo govora, domovinsko kulturo, narodnobudilno kulturo, osamosvojitveno kulturo.
In vse, kar je ustvaril, je s kulturo ljubezni prenašal na svoj rod. Ta rod je rasel, gojil dosežke svojih prednikov, umiral in zapuščal dediščino. Desetletja in stoletja. In danes? Danes smo mi ta rod.
L Ljubezen do materinega jezika in močno vero je svojemu rodu poudarjal že Jožef Klekl. In ravno to sta največja dosežka naših prednikov, ki bi ju mladi rod moral nositi v svojih srcih. Tako bi v njih vzklilo domoljubje in gorela dobrota. In vse, kar bi gojili v sebi, v svoji kulturi srca, bi raslo naprej.
Pesem: Prešernu
T Tone Kuntner: Pričam
Pričam o nas in o naših dneh.
Pričam za naše sinove in hčere,
da ne bi živeli, kot mi, brez vere
v prihodnje dni:
z našimi morami in strahovi,
z našimi zmotami in lažmi.
Pričam o narodu in domovini,
ko paberkujemo domačini
na lastnih poljih bogati med brati.
Golčim iz domačih vasi in tujine,
iz slehernih naših domov in grobov,
iz porušenih hramov, zaraščenih njiv,
iz trnja, robidovja in kopriv.
Pričam o zemlji, vodi in zraku,
ko vse bolj mogočni s hrupom in strupom
dobrine množimo
in vse bolj nemočni kljubujemo raku.
Golčim v jeziku bolnih dreves,
trav in cvetlic, hirajočih teles;
v jeziku poeta, ki nima jezika.
Pričam o živih in mrtvih rečeh,
v katerih po nikdar odkritih poteh
skrivnostni ogenj nevidno prehaja
z ene na druge.
Golčim o človeku,
o neugasljivosti sanj in življenja,
o upu v upanje.
U Up v upanje je našim prednikom vlivalo sladko vince iz grozdja na gričih vzgojenega, od sonca obsijanega in z žuljavo roko obranega. Tam se je rojevala domača umetnost in tlela kultura srca. Kot bratje so delali, trpeli in prepevali.
Ali naš rod, ki je to srčno kulturo prejel, zna to gojiti, negovati in ohranjati?
Naš rod umetnost išče v okolju, predmetih, plodovih svoje glave in spregleda, da je prava umetnost bratstvo naših prednikov, ki so ga vsadili v naše korenine.
Ali bo naš rod znal posaditi seme, za močne, kulturno bogate korenine iz katerih raste dobrota in nobeno zlo?
R Rojak, gospod Jožef Smej so dejali: »Ločnica med dobrim in zlim ne poteka med ljudmi, ampak skozi vsako človeško srce.«
Naj ta ločnica trdna in neprestopna stoji še dolga tisočletja in naj na strani dobrega vlada kultura. Kajti jedro kulture je srčna kultura. Je kultura srca.
Vse, kar dela naš rod, mora delati na srcu, v srcu in s srcem.
Pesem: Lipa zelenela je
A Ali bo moj vnuk še pel slovenske pesmi? Se bo zavedal svojih korenin?
Naj naš rod nagovarja Nebeški Oče.
V peti Mojzesovi knjigi o naši srčni kulturi pravi rekoč; »Samo varuj se in zelo pazi, da ne pozabiš reči, ki so jih videle tvoje oči, in da ti ne izginejo iz srca vse dni tvojega življenja! Pripoveduj o njih svojim sinovom in sinovom svojih sinov!«
