Misel za duhovno spodbudo tedna
Misel za duhovno spodbudo tedna
Ob Gospodovem vnebohodu, ob našem »farnem proščenju«
Človek vedno hrepeni po sreči. Če pa ljudi sprašujete, ali so srečni, vam bodo to le redki potrdili. Četudi smo bogati in nas drugi spoštujejo, četudi smo mladi in lepi in zdravi in si privoščimo vse užitke sveta, vendar nam je vse to premalo. Že zavest, da bo vse to prešlo, minilo in sicer prav kmalu, nas nemalo vznemirja, vsaj v tistih trenutkih, ko smo sami s seboj. Tudi učenost in umetniška ustvarjalnost nas trajno ne zadovoljita. Naša duša teži višje.
Da, nedopolnjeno hrepenenje po sreči v srcu človeka je dokaz, da ta sreča mora obstajati tam onstran tega sveta. Imenujemo jo nebesa.
Po nebesih pa ne hrepeni le ubogo človeško srce skozi vsa stoletja človeške zgodovine. Obstoj nebes je izpričal učlovečeni Bog Jezus Kristus.
In Gospodov vnebohod pomeni, da je Jezus dokončno povzdignjen na tisto mesto v nebesih, ki mu ga je Oče pripravil na svoji desnici. Hkrati s tem pa je Oče vse podvrgel njegovim nogam ter ga postavil za glavo Cerkvi.
Naj nam bo zato naše »proščenje«, tudi pod križem covid-a, vabilo k hoji za Gospodom!
Stanislav Zver, župnik