Misel za duhovno spodbudo tedna
Misel za duhovno spodbudo tedna
Svečnica: Dar, meč in luč!
Dar.
Dar je sad ljubezni. Le kdor ljubi, lahko daruje. Sebičnež namreč ne more darovati, ker kar ima rad drži zase, pa še tujega bi se rad polastil. Večja je ljubezen, dragocenejši je njen dar. Marija daruje najdragocenejše – Sina. Sin daruje največ – sebe.
Vse naše življenje je darovanje. Toliko smo prijatelji, družina, župnija…, koliko (se) znamo darovati. Zavest namreč, da darujemo in smo obdarovani, pa nas osrečuje in nam lepša vsakdanjost.
Meč.
Marija je darovala. Pa ji je Simeon napovedal, da ji bo dušo presunil meč. Jezus se je daroval, pa mu je vojak prebodel srce. Daroval se je za nas – kako smo mu vrnili?
Vsako darovanje ima svoj meč. Katero prijateljstvo ni bilo nikdar ranjeno. Kateri otrok ni nikdar ranil srca svojih staršev? Kateri mož ali žena nista nikdar ranila drug drugega?
Luč.
Kako revno bi bilo človeštvo, če ne bi imelo evangelija. Njegove besede so najmočnejša luč v temi našega zemeljskega potovanja. Povedo nam namreč, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo, in da nismo naključje neke slepe usode, ki nas usmerja v izničenje in smrt, ampak otroci Očeta, ki nas je v ljubezni poklical v bivanje in hoče, da bi dosegli neminljivo srečo v nebesih.
Pot tja je dovolj osvetljena, da lahko hodi po njej vsakdo, če le hoče.
(po F. C. – Evangelij na prepihu)